Zdrava prehrana je del zdravega načina življenja. S hrano dobi telo potrebne snovi za delo, vzdrževanje toplote, za rast in razvoj, za obnovo telesa in delovanje vseh telesnih organov, biti pa mora ustrezno razporejena skozi ves dan. (Gradišek, Požarnik, 1988).
Energijo naše telo pridobiva iz hrane. Hrana je najrazličnejših vrst, a vsa ima isti temeljni kemični nalogi – telesnim celicam zagotavljati energijo, organom in tkivom pa surovine za rast, obnavljanje in ohranjanje. Snovi, ki opravljajo ti dve nalogi, imenujemo hranila. Ogljikovi hidrati in maščobe predstavljajo poglavitni vir energije. Beljakovine predstavljajo gradbeni material organov in ostalih delov telesa. Kot energija se ne uporabljajo razen v izrednih primerih.
OGLJIKOVI HIDRATI so glavni vir energije. Med prebavo se OH pretvorijo v enostavne sladkorje oz. monosaharide (glukoza in fruktoza) in sestavljene sladkorje oz. polisaharide (saharoza, laktoza, škrob, celuloza, pektin, lignin).
Veliko bolj pametno je zaužiti sestavljene ogljikove hidrate – škrob, ki nam zagotavlja energijo za daljši čas, saj je za njegovo razgradnjo potreben čas. Škrob najdemo v zelenjavi, polnozrnatem kruhu, testeninah…
Hrana, ki vsebuje veliko enostavnih sladkorjev pa povzroči veliko koncentracijo glukoze v telesu, ki pa hitro pade in smo spet kmalu lačni. Enostavni sladkorji se pa nahajajo v sadju, medu, marmeladi in drugih sladkarijah, belem kruhu, piškotih, čokoladi.
Če OH zaužijemo preveč se le-ti kopičijo v telesu v obliki maščob.
BELJAKOVINE so življenjsko pomembno hranilo in v izjemnih primerih vir energije. Omogočajo rast, delovanje in življenje celice ter s tem vzdržujejo ves organizem. Hrana, bogata z beljakovinami je tako živalskega, kot tudi rastlinskega izvora. Največ beljakovin zaužijemo z mesom in mesnimi izdelki, ribami, jajci in stročnicami (fižol, grah, soja, leča).
MAŠČOBE so koncentriran vir energije in sodelujejo v presnovnem procesu. So tudi glavni vir energije med počitkom in spanjem, nas pa tudi grejejo in ščitijo pomembne organe. Poznamo:
- nasičene maščobe (mast, svinjina, jajca), ki negativno vplivajo na telo, ker zvišujejo raven holesterola v krvi, kar zelo obremenjuje srce in ožilje;
- nenasičene maščobe (ribe, perutnina) pa so človeku prijazne maščobe
Odvečne maščobe se kot rezerva nalagajo okoli notranjih organov in v podkožnem tkivu, odvečen holesterol pa se nabira na stenah žil.
VITAMINI so organske snovi, ki v organizmu uravnavajo biokemijske procese in ga ščitijo pred boleznimi. Vitamini v pravilnem razmerju povečajo vitalnost telesa in ugodno vplivajo na kemične procese v telesu. Najpomembnejša vira vitaminov sta sadje in zelenjava.
- Avitaminoza – premalo zaužitih vitaminov
- hipervitaminoza – preveč zaužitih vitaminov
MINERALI so sestavni del našega okostja, zob, tkiv, mišic. Za vzdrževanje zdravja človek potrebuje naslednje minerale: kalcij (Ca), kalij (K), jod (I), železo (Fe), magnezij (Mg), fosfor (P), cink (Zn),… Veliko vitaminov je v zelenjavi, krompirju, stročnicah, gobah, sadju,…
VODA je za življenje nujno potrebna. (gradi telo, topi hranilne snovi, prenaša snovi po telesu, uravnava telesno temperaturo, lajša dihanje…) Človek potrebuje cca. 2 litra vode na dan, ki se izloča skozi ledvice, kožo, pljuča, prebavila in oči.
ZANIMIVOST:
Človeški zarodek vsebuje veliko vode, ob rojstvu je v našem telesu več kot 70 % vode, po sedemdesetem letu pa le še okrog 45 %. V odrasli dobi je količina vode v organizmu odvisna od preskrbe z vodo in življenjskega sloga. Še posebej v zrelem življenjskem obdobju, ko je sposobnost zadrževanja vode v tkivih slabša, je njeno načrtno pitje izredno pomembno.