Teorija 5. razred
ŠKODLJIVOST KAJENJA
Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, vsako leto umre okoli tri milijone ljudi. Tisto, kar povzroča huda obolenja, invalidnost in smrt so škodljive snovi v cigaretnem dimu. Med najbolj škodljivimi so:
- katran
- nikotin
- ogljikov monoksid
KATRAN je lepljiva rumeno rjava smolasta snov, ki jo vidimo na filtru pokajene cigarete, če ga razvijemo.To je zmes različnih snovi, med katerimi je najmanj sedem takšnih, ki povzročajo raka.
Katran prihaja v pljuča. Zmanjša se pretok zraka, dihanje je prizadeto in v organizem prihaja manj kisika. Zmanjša se telesna zmogljivost. Začne se kašljanje. Pride do okvare pljuč. V težjih primerih pride do popolne zamašitve dihalnih poti in tak človek ne more več dihati. Kadilci pogosto zbolijo za rakom na organih, s katerimi pride cigaretni dim v stik. Največkrat so to: pljuča, ustnice, ustna votlina, požiralnik in prebavni organi.
Kadilec, ki pokadi 10 cigaret na dan, vdiha v enem letu pol skodelice katrana..Večina katrana, ki pride v organizem, se nikdar več ne izloči, ampak se odlaga v dihalnih in drugih organih.
NIKOTIN je mamilo, ki povzroča zasvojenost. Zaradi nikotina je težko opustiti kajenje, če se nanj navadimo. Zaradi nikotina pride do zoženja krvnih žil, pretok krvi po žilah je manjši, zato v vse organe pride manj hranilnih snovi in manj kisika.To pa pomeni tudi manjšo proizvodnjo energije. Zato sta telesna in umska zmogljivost zmanjšani.
OGLJIKOV MONOKSID nastaja pri nepopolnem izgorevanju različnih snovi. Pri kajenju nastaja pri tlenju tobaka, z dimom pa ga kadilec vdihne. To negativno vpliva na delo organizma, saj ogljikov monoksid zožuje krvne žile in povzroča veliko zdravstvenih težav: povečan krvni pritisk, možganska kap, infarkt ( srčna kap), tromboza ( zamašene krvne žile).
Pasivno kajenje
Nekadilci ki so v družbi kadilcev ali v zakajenem prostoru, prav tako vdihujejo cigaretni dim. Pravimo, da pasivno kadijo.Znanstveno je dokazano, da tudi pasivni kadilci obolevajo od vseh obolenj, ki mučijo prave kadilce.
OGREVANJE PRED VADBO IN TEKMO
Pred vsakim zahtevnejšim telesnim naporom ( delom, vadbo, tekmo, vzponom na višji hrib) je treba organizem postopno ogreti, če želimo da bo deloval najbolj učinkovito in če želimo kar najbolj zmanjšati verjetnost poškodbe. Z lažjo telesno dejavnostjo ( hitrejša hoja, lahkoten tek, gimnastične vaje…) se poveča število srčnih utripov in kri se po ožilju hitreje pretaka. Tako pride v organe več hranilnih snovi, proizvodnja energije je večja in storilnost je lahko višja. Ko se gibljemo, nam postane toplo, saj se poveča telesna temperatura. V organizmu se hitreje tvori energija. Manjša je tudi možnost poškodb.