Pohodništvo

V šoli poskušamo uresničiti dva poglavitna cilja planinske vzgoje in sicer:

  • pri učencih oblikovati kulturen odnos do narave (ne onesnažujemo narave, v naravi ničesar ne poškodujemo in uničimo, obnašamo se naravi primerno – ne plašimo živali, ne zganjamo hrupa…).
  • pri učencih oblikovati pozitiven odnos do hoje v naravi kot najcenejše in najbolj dostopne športne dejavnosti, ki jim bo koristila v vseh življenjskih obdobjih.

Uspešnost izleta oz. pohoda je odvisna od priprave. Dobra priprava izleta vsebuje: psihično pripravo (zanimanje za izlet, priprava različnega gradiva za izlet, zanimivosti), telesno pripravo (več krajših izletov preden gremo na daljši izlet), tehnično pripravo (preizkus opreme, varovalne tehnike), vsebinsko pripravo (zanimivosti, poučne vsebine…) in organizacijsko pripravo (načrt izleta, smer, cilj, rezervacija prenočišča, navodila, spremljamo vremensko napoved…).

Število udeležencev v skupini mora biti tolikšno, da je zagotovljena varnost in nadzor nad vsemi udeleženci, zato je število odvisno od zahtevnosti in izkušenosti udeležencev. Tempo hoje naj bo kar najbolj enakomeren, ravnati pa se mora po najslabšem hodcu v skupini. Skupina mora ves čas hoditi skupaj in sicer samo po označenih poteh.

Velik poudarek moramo dati pripravi opreme za izlet oz. planinski pohod. Pri tem moramo upoštevati zahtevnost in trajanje izleta, letni čas in vremenske razmere.

Najpomembnejši del gorniške opreme so čevlji.

Biti morajo udobni, nepremočljivi in varni (gumijasti podplat, visoki, da oprimejo gleženj).

Pomembna je tudi primerna obleka za izlet, ki pa mora biti primerna letnemu času (oblečemo se po principu “čebulnega sestava”, kar pomeni da se oblačimo po plasteh (več tanjših oblačil) tako, da je na koži toplotno-izolacijska plast, ki dobro prevaja znoj, sledi toplotno-izolacijska plast, na vrhu pa je oblačilo, ki ščiti pred dežjem, vetrom in mrazom).

Vedno moramo imeti v nahrbtniku tudi rezervna oblačila, vetrovko, pokrivalo, vrečko za odpadke, baterijska svetilka, žepni nož, toaletni papir, pomembna pa so sončna očala, če se odpravimo na izlet v visokogorje), pri sebi pa imejmo tudi lahko prebavljivo hrano in dovolj pijače za pogoste in kratke požirke.

Koristen pripomoček za hojo so tudi pohodne palice. Z njimi si pomagamo pri hoji. Ko se opiramo nanje razbremenimo noge, hkrati pa krepimo tudi mišice rok in ramenskega obroča.

Za učinkovito ravnanje v gorah je potrebno natančno poznati posamezne vzroke oz. pojave, ki lahko vodijo v neprijetnosti oziroma nesrečo. To so: žulji, padajoče kamenje, padci, zdrsi, nenadne vremenske spremembe, podhladitev, strela, višinska bolezen, preutrujenost, izčrpanost, mišični krči, vrtoglavica, sonce (opekline, sončarica), piki žuželk, kačji pik, neprijetne rastline (zastrupitev), srečanje z divjimi živalmi, alkohol, različne bolezni…
V primeru nesreče je treba najprej oskrbeti ponesrečenca, o nesreči obvestiti najbližjo postajo GRS ali policijsko postajo – (telefonska številka 113). Obvestilo mora vsebovati kraj nesreče, čas nesreče, število ponesrečencev, vrsto poškodbe, število prisotnih, opis okoliščin in popis tistega, ki pošilja sporočilo.

OPREMA ZA POLETNI ČAS:

PRIMERNA OPREMA ZA SREDOGORJE (do 1500 metrov višine).

  • pohodne hlače,
  • visoki čevlji s podplatom iz dobre gume,
  • vetrovka,
  • majica, ki vpija pot, rezervna majica, pulover, kapa,…,
  • manjši nahrbtnik,
  • kompas, karta, nož, svetilka, prenosni telefon, komplet prve pomoči,…

Na vrhu hriba, gore ali v planinski koči se v vpisno knjigo vpišemo zato, da ob morebitni nesreči reševalci vedo, kje nas iskati.