Alpsko smučanje, deskanje, telemark, prosti slog, smučarski tek, smučarski skoki, biatlon (tek in streljanje s puško)…
DISCIPLINE ALPSKEGA SMUČANJA: smuk (najhitrejša), superveleslalom, veleslalom in slalom.
RAZBREMENITEV: faza zmanjšanega pritiska smuči na podlago.
OBREMENITEV: faza povečanega pritiska na podlago.
PRAVA DOLŽINA SMUČARSKIH PALIC: ob vbodu v sneg sežejo do višine pravega kota v komolčnem sklepu.
K osnovni smučarski opremi za alpsko smučanje sodijo smuči, smučarski čevlji, smučarske palice in vezi, čelada do 14. leta starosti.
TEŽAVNOST PROG: črna (težka), rdeča (srednje težka), modra (lahka), zelena (zelo lahka).
![]() |
1. Obzirnost do drugih smučarjev in deskarjev. Vsak smučar in deskar se mora obnašati tako, da ne ogroža ali škodi drugemu. |
![]() |
2. Obvladovanje hitrosti in načina smučanja. Vsak smučar in deskar mora voziti tako, da ima pregled nad smučiščem in prometom na smučišču. |
![]() |
3. Izbira smeri smučanja. Smučar in deskar, ki prihaja od zadaj, mora smer vožnje izbrati tako, da pred seboj vozečega smučarja ali deskarja ne ogroža. |
![]() |
4. Prehitevanje. Prehitevati se sme zgoraj, spodaj, levo in desno vendar v takšni razdalji, da ostane prehitevanemu smučarju dovolj prostora za vsako gibanje. |
![]() |
5. Uvoz v smučišče, vožnja po smučišču in vožnje navzgor po smučišču. Vsak smučar in deskar, ki se zapelje na smučišče, po postanku nadaljuje z vožnjo po smučišču ali želi zaviti po smučišču navzgor se mora prepričati, da lahko to stori tako, da ne ogroža sebe in drugih. |
![]() |
6. Ustavljanje. Vsak smučar in deskar se mora izogniti ustavljanju brez potrebe na ozkih ali nepreglednih delih smučišča. Smučar ali deskar, ki pade, mora takšno mesto čim prej zapustiti. |
![]() |
7. Vzpenjanje in spuščanje. Za vzpenjanje, spuščanje ali spuščanje peš mora smučar in deskar uporabljati rob smučišča. |
![]() |
8. Upoštevanje znakov. Vsak smučar in deskar mora upoštevati označbe in signalizacijo na smučiščih. |
![]() |
9. Nudenje pomoči. Ob nesrečah je vsak smučar in deskar dolžan nuditi pomoč. |
![]() |
10. Izkazovanje identitete. Vsak smučar in deskar je v slučaju nesreče na smučišču dolžan dati podatke ne glede na to ali je priča ali udeleženec, ali je odgovoren ali ne. |
OB NESREČI.
V primeru nezgode na smučišču zavarujemo kraj nezgode, (prekrižamo smuči x) pokličemo ali prosimo mimoidočega, da pokliče 112 (KLIC V SILI: povemo kje in kdaj je bila nezgoda, poškodbe, število ponesrečenih,….) in poškodovancu nudimo prvo pomoč. Poškodovanca ne premikamo, če ni nujno potrebno. Preverimo, če diha. Če ne diha, začnemo z umetnim dihanjem. Če krvavi, pritisnemo na rano z obvezo, z drugo čisto tkanino ali z roko. Pokrijemo poškodovanca, da se ne podhladi.
VRSTE SNEGA: naraven, kompakten (umeten), mešan, suh, trd, ledene plošče, mehak, moker oz. južen sneg.
NEVARNOSTI V GORAH POZIMI:
- mraz;
- megla;
- snežna slepota;
- plazovi;
- zdrsi;
- snežni zameti;
- veter;
- nizke temperature,
- podhladitev.
NAVODILA ZA VARNO SMUČANJE:
- za smučanje moramo imeti primerno opremo in servisirane smuči;
- potrebna je tudi kondicijska priprava;
- na smučišču moramo izbirati proge, ki so po zahtevnosti primerne našim sposobnostim;
- smučamo se samo znotraj urejenih prog;
- v primeru sonca je nujna zaščita obraza;
- v primeru nesreče je potrebno nuditi prvo pomoč ponesrečencu, zavarovati mesto nesreče in čim prej poklicati reševalce.
KLINASTO VIJUGANJE BREZ VBODA PALICE
smuk naravnost klinasti položaj plužni položaj
VZPENJANJE (»štamfanje)
![]() |
![]() |
stopničasto vzpenjanje | vzpenjanje v razkoraku |
KLINASTO VIJUGANJE BREZ VBODA PALICE
KINASTO VIJUGANJE Z VBODOM PALICE
OSNOVNO VIJUGANJE
VIJUGANJE V OZKEM HODNIKU
Viri: