Zgodovina

Zgodovina športa je del splošne zgodovine. Proučuje posebne oblike gibalne dejavnosti človeka skozi čas.

Zgodovina športa je stara je toliko kot je staro človeštvo, kot je stara igra človeka. Na začetku je bil interes človeka usmerjen na aktivnosti za preživetje, z izpopolnjevanjem orodja pa se je zmanjševalo fizično delo. Ker mu zaradi tehničnega napredka ni bilo treba več dnevno boriti za hrano, je človek postopno pridobival prosti čas. Tako se je oblikovala potreba človeka po igri povezani z motoriko, ki postopno vodi v gimnastiko in kasneje v šport.

Olimpijske igre se imenujejo po kraju Olimpija, ki leži na grškem polotoku Peloponez.

Prve zabeležene igre so se odvijale v Olimpiji leta 776 pr. n. št., vendar pa so s precejšnjo gotovostjo igre prirejali tudi pred tem. Igre so bile krajevnega značaja, edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, pa je bil tek na stadionu. Pozneje so igre počasi prerasle v vsegrški dogodek.

Igre so v Olimpiji prirejali več kot 1200 let. Z rimsko nadvlado nad Grčijo pa so igre sčasoma izgubile svoj pomen. Leta 393 jih je rimski cesar Teodozij prepovedal, s čimer je zaključil tisočletje antičnih olimpijskih iger. Zanimanje za oživitev olimpijskih iger je naraslo, ko so nemški arheologi sredi 19. stoletja odkrili ruševine antične Olimpije. Nekako v istem času je francoski baron Pierre de Coubertin razmišljal o vzrokih za francoski poraz v francosko-pruski vojni in prišel do sklepa, da je treba izboljšati telesno pripravljenost francoskih vojakov. Coubertin si je igre zamislil kot način zbliževanja narodov, na katerem bi se mladeniči in mladenke pomerili v športnih disciplinah, namesto da se spopadajo v vojni.

Na kongresu, organiziranem leta 1894 v Parizu je svoje zamisli predstavil mednarodni javnosti. Zadnji dan kongresa je bilo sklenjeno, da se prve olimpijske igre moderne dobe organizirajo leta 1896 v Atenah, v domovini antičnih olimpijskih iger. Od takrat poletne OI prirejajo vsaka štiri leta (z izjemo obdobja med prvo in drugo svetovno vojno).

Konec januarja 1924 so v Chamonixu, Francija, organizirali teden zimskih športov. Dogodek je bil organiziran pod pokroviteljstvom IOC in se je navezoval na olimpijske igre, ki so od maja do julija istega leta potekale v Parizu. Dogodek je bil ocenjen kot zelo uspešen, in leta 1925 je IOC sklenil ustanoviti ločeno od poletnih olimpijskih iger posebne zimske olimpijske igre. Tekmovanja leta 1924 so na sestanku IOC leta 1926 retroaktivno priznali kot prve zimske olimpijske igre.

Do leta 1992 so poletne in zimske olimpijske igre sovpadle na isto leto, leta 1986 pa se je IOC odločil, da jih loči. Zaradi te odločitve so bile organizirane zimske olimpijske igre leta 1994 le dve leti po prejšnjih

Atene 1896, 14 držav, 43 tekmovanj , 9 športov, 241 športnikov

Na prvih igrah moderne dobe so tekmovali samo moški. Največ predstavnikov so imeli Grčija, Nemčija in Francija. Športne panoge na 1. OI ( tekmovanje v atletiki, najpomembnejša disciplina je bila pentatlon – tek, skok v daljino, met diska, met kopja, rokoborba)

 Pariz 1900, prvič nastopijo  tudi ženske, bilo jih je 22.

 Stockholm 1912 , v slovenski listi kolajn štejemo srebrno odličje Rudolfa Cvetka v moštveni tekmi v sabljanju, nastopal je za Avstro-ogrsko.

 Antwerpen 1920, Slovenijo je zastopal nogometaš Stanko Tavčar, ki je igral za novonastalo jugoslovansko državo.

Pariz 1924, nastopilo je 10 slovenskih športnikov, glavna zvezda je bil legendarni telovadec Leon Štukelj, ki je zmagal v prestižnem mnogoboju in na drogu.

Barcelona 1992, Slovenci,  leto dni po osamosvojitvi. Zasedba je štela 35 športnikov.

Peking 2008, 302 tekmovanji v 28 športnih panogah, v katerih se je pomerilo okoli 10.500 športnikov.

 

POLETNE OI:

  1. 1896 Atene
  2. 1900 Pariz
  3. 1904 Saint Louis
  4. 1908 London
  5. 1912 Stockholm
  6. 1916 Berlin  – odpadle zaradi prve svetovne vojne
  7. 1920 Antwerpen
  8. 1924 Pariz
  9. 1928 Amsterdam
  10. 1932 Los Angeles
  11. 1936 Berlin
  12. 1940 Helsinki – odpadle zaradi druge   svetovne vojne
  13. 1944 London  – odpadle zaradi druge svetovne vojne
  14. 1948 London
  15. 1952 Helsinki
  16. 1956 Melbourne
  17. 1960 Rim
  18. 1964 Tokio
  19. 1968 Ciudad de Mexico
  20. 1972 München
  21. 1976 Montreal
  22. 1980 Moskva
  23. 1984 Los Angeles
  24. 1988 Seul
  25. 1992 Barcelona
  26. 1996 Atlanta
  27. 2000 Sydney
  28. 2004 Atene
  29. 2008 Peking
  30. 2012 London
  31. 2016 Rio de Janeiro
  32. 2020 Tokyo

ZIMSKE OI:

  1. 1924 Chamonix
  2. 1928 St. Moritz
  3. 1932 Lake Placid
  4. 1936 Garmisch-Partenkirchen
  5. 1948 St. Moritz
  6. 1952 Oslo
  7. 1956 Cortina d’Ampezzo
  8. 1960 Squaw Valley
  9. 1964 Innsbruck
  10. 1968 Grenoble
  11. 1972 Sapporo
  12. 1976 Innsbruck
  13. 1980 Lake Placid
  14. 1984 Sarajevo
  15. 1988 Calgary
  16. 1992 Albertville
  17. 1994 Lillehammer
  18. 1998 Nagano
  19. 2002 Salt Lake City
  20. 2006 Torino
  21. 2010 Vancouver
  22. 2014 Soči
  23. 2018 Pjeongčang

Olímpijske ígre (OI)  so športni dogodek, ki se odvija vsake štiri leta.

Olimpijáda  je štiriletno obdobje med zaporednimi olimpijskimi igrami.

Olimpijski gesli: hitreje, višje, močneje; pomembno je sodelovati, ne zmagati.

 

Prve PARAOLIMPIJSKE igre so bile leta 1960 v Rimu. Na njih je sodelovalo 400 športnikov iz 23 držav.

Slovenski športniki invalidi so se iger kot člani jugoslovanske reprezentance prvič udeležili leta 1972 v Heidelbergu, vse od 1992 pa redno branijo slovenske barve.

Peking 2008, na igrah je nastopilo okrog 4000 športnikov iz 150 držav.

 Zgodovina para olimpijskih iger

  1. 1960:Rim
  2. 1964:Tokio
  3. 1968:TelAviv
  4. 1972:Heidelberg
  5. 1976:Toronto
  6. 1980:Arnhem
  7. 1984:Stoke
  8. 1988:Seul
  9. 1992:Barcelona
  10. 1996:Atlanta
  11. 2000:Sydney
  12. 2004:Atene
  13. 2008: Peking
  14. 2012: London
  15. 2016: Rio de Janeiro